ZGODOVINA

Začetki delovanja Kinološkega društva Grosuplje segajo v davno leto 1984. Tega leta  je bila v okviru Kinološkega društva Krim ustanovljena samostojna sekcija Grosuplje, katero je v začetku sestavljalo 18 lastnikov in ljubiteljev psov različnih pasem z območja  občine Grosuplje in kar ja za poznejši razvoj kinologije na tem področju še bolj pomembno, med  člani sekcije so bili kar trije uveljavljeni kinološki sodniki:  Lojze Rozman  in zakonca Jože in Marija Tisu ter  priznani vzreditelji. Že takoj prvo leto delovanja so člani sekcije organizirali in izpeljali za tiste čase odmevno in mednarodno uveljavljeno tekmovanje šolanih službenih psov za Pokal bratstva in enotnosti in šampionat Jugoslavije 1984. Uspešna izvedba prireditve  je članstvu dvignila samozavest do takšne stopnje, da so ob izdatni strokovni in moralni vzpodbudi takratne nesporne kinološke avtoritete Janeza Hojana prerasli okvirje razmišljanja in delovanja znotraj obstoječe organiziranosti in pričeli z resnimi razmišljanji o samostojni poti pod okriljem lastnega društva. Ob soglasju kinološkega društva Krim, vzpodbudi lokalnega okolja, predvsem pa seveda na krilih neizmerne volje  članov sekcije, so enoletne priprave pripeljale do ustanovitve samostojnega kinološkega društva.

 

USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA KINOLOŠKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE DNE 6.DECEMBRA 1985 OB 18.URI V PROSTORIH TAKRATNEGA DRUŽBENEGA DOMA GROSUPLJE se je udeležilo 46 članic in članov  sekcije Grosuplje in predstavniki Kinološkega Društva Krim.Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Marjan Balant, za predsednika izvršnega odbora  je bil izvoljen Lojze Rozman.

 

Prva leta po ustanovitvi  društva so minevala z neverjetno naglico. Zanimanje lastnikov psov iz bližnje in širše okolice za kinološko dejavnost je preseglo vsa pričakovanja vodstva novoustanovljenega društva. Istočasno z izvajanjem različnih oblik šolanja psov, organizacijo letnih izpitov šolanih psov in udeležbo na razstavah doma in v tujini je bilo potrebno ustvarjati tudi pogoje za delo in rast društva. Sledilo je nešteto prostovoljnih ur članstva posvečenih urejanju poligona, vzdrževanju opreme in strokovnemu kinološkemu izobraževanju. Z veliko poguma in odločnosti so se člani društva lotevali organizacij tudi najzahtevnejših kinoloških prireditev, kot so državne in mednarodne razstave, vzrejni pregledi in tekme šolanih delovnih psov. Začetne finančne težave je društvo uspešno premagovalo  ob izdatni in nesebični pomoči pokroviteljev, neprecenljiv je prispevek upravnega organa za obrambo občine Grosuplje, predvsem pa dolgoletnega pokrovitelja društva, zakoncev Margon iz Ljubljane.

 

Razcvet društva se je pričel po letu 1991, ko smo  vadbeni prostor preselili na novo lokacijo pri Gasilskem centru v Grosuplju. Sam prostor in okolica sta takrat omogočala, da smo poleg rednih tečajev šolanja psov, ki so še vedno osnovna aktivnost društva, pričeli z organizacijo bolj zahtevnih kinoloških prireditev; do leta 2004 smo vsaki dve leti organizirali CAC razstave, ki so bile zelo dobro obiskane (leta 1995 so lastniki pripeljali 504 kosmatincev), razstave posameznih FCI skupin, vzrejne preglede in tekmovanja  šolanih psov. Takrat so se naši člani usposabljali tudi za reševanje izpod ruševin.

 

Veliko časa smo posvetili tudi kinološkemu osveščanju občanov in tako praktično od obstoja društva  dvakrat na leto pripravljamo strokovna predavanja s ciljem, da bi lastniki psov čim bolje spoznali psa kot živalsko vrsto, njegovo uporabnost, prehrano, skrb za zdravje in še in še. Za ta naša prizadevanja smo dobili priznanja Občine Grosuplje in leta 2009 so nas občani izbrali kot tretje najbolj koristno in prepoznavno društvo v sredini, kjer delujemo.

 

Ves ta čas smo veliko sredstev vlagali v izobraževanja kadra, saj smo se zavedali, da gre čas in kinološki razvoj zelo hitro naprej in če temu ne bomo sledili, bi to pomenilo stagnacijo društva. Tako smo poleg dobrih inštruktorjev "pridelali" tudi   kinološki sodnici  za zunanjost in   kinološkega sodnika za delo.

 

Leta 2005 in 2010 smo bili člani društva glavni nosilci organizacije svetovnih prvenstev v sledenju, ki je bilo obakrat organizirano v Grosuplju, izpeljano pa na Ljubljanskem barju in Bloški planoti.

 

Nova organizacija Kinološke zveze nam je "odpeljala" večino uspešnih vzrediteljev v pasemske klube, vse manj članov društva  pa je svoje pse vodilo na lepotna tekmovanja, kljub temu, da so naši člani tudi na tem področju dosegli zavidljive rezultate – zakonca Marija in Jože Tisu sta bila s kraljevim pudljem svetovna prvaka v pasmi, z enakim nazivom pa se je ponašal tudi kraški ovčar, ki ga je mednarodni javnosti predstavil Peter Klemenčič. Žibert Franc je bil nekje najbolj prepoznaven "proizvod" našega društva, saj sta z nemško ovčarko Olmo bila vrsto let stalna člana državne sledarske reprezentance, brez Franceta pa skoraj ni minila nobena večja sledarska prireditev, kjer ne bi sodeloval kot polagalec sledi. Iz tega področja se v društvu lahko ponašamo tudi s svetovnim prvakom v sledenju; leta 2006 je to uspelo našemu članu Žagar Rajku, ki je tisto leto z reprezentančnim kolegom Lipič Danijelom postal tudi ekipni svetovni prvak v sledenju.

 

In  dobri rezultati naših članov, njihova strokovnost in delavnost, je posamezne člane društva pripeljala  tudi med funkcionarje Kinološke zveze Slovenije; tako so naši člani v preteklosti vodili takratni Zbor športnih kinologov (Brane Puš), sodelovali v vzrejnih komisijah (zakonca Tisu pri kodrih, Ana Doganoc pri nemških bokserjih, Bojana Razpotnik pri howavartih), Brane Puš je 14 let vodil Komisijo za šolanje psov  in deloval kot uspešen trener v sledenju, zakonca Šuštar sta se uveljavila kot vzreditelja evrazijcev itd.

 

V zadnjih letih  smo se pričeli ukvarjati tudi z rally obediencom, kjer smo bili letos (2015) ekipno uvrščeni na tretje mesto v državnem prvenstvu, še za mesto boljše je bila društvena ekipa sledarjev na čelu s Kolar Mirotom, ki si je "prisledil" članstvo v državni sledarski reprezentanci. Sicer pa je bila društvena ekipa sledarjev 2010 leta tudi državni ekipni prvak v sledenju.

 

Da je društvo  postalo stalnica v slovenskem kinološkem prostoru so pokazatelji tudi vsakoletni tečaji šolanih psov, 4037 psov in njihovih vodnikov je v teh tridesetih letih (1984 - 2015) šlo skozi naše tečaje.

 

Vadbeni prostor, ki je bil pred 25 leti čudovit, danes postaja neprimeren za večje prireditve, poleg tega pa plačevanje visoke najemnine predstavlja že skoraj nedosegljiv finančni zalogaj. Zato je razumljiva prisotnost  velike želje članov društva, da bi  končno prišli do svojega prostora, ki bi ga lahko po "pasje" uredili. Žal smo v teh prizadevanjih člani društva osamljeni, pogrešamo podporo in posluh pri tistih, ki bi nam pri tem lahko pomagali. Zaradi tega  nam tudi ne uspe, da bi med svoje aktivnosti uvrstili tudi agility  in še kakšno drugo priljubljeno kinološko dejavnost.

 

Da je društvo dokaj stabilno preživelo teh 30 let so zaslužni tudi predsedniki društva in predsedniki Izvršnega odbora v prvih 10 letih obstoja društva, ki so društvo vodili v tem času: Marjan Balant in Lojze Rozman ter Roman Klopčič, Franc Žibert, Branko Kranjc, Mišica Borut, Damijan Kravanja, Razpotnik Igor in Marjan Balant.

 

In želje za naslednjih 30 let? Želimo si predvsem, da bi prišli do svojega vadbenega prostora, kjer bi lahko 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto  opravljali kinološke aktivnosti, gostili razstavljalce in tekmovalce iz države in tujine in zainteresiranim omogočali kvalitetne in strokovne treninge.

 

 

Slikovni material najdete v galeriji, novejšo zgodovino pa med novicami.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now